Discover millions of ebooks, audiobooks, and so much more with a free trial

Only $11.99/month after trial. Cancel anytime.

Bophelo bya Modiri Lenyalong
Bophelo bya Modiri Lenyalong
Bophelo bya Modiri Lenyalong
Ebook329 pages4 hours

Bophelo bya Modiri Lenyalong

Rating: 0 out of 5 stars

()

Read preview

About this ebook

This piece of a drama book, Bophelo bya Modiri Lenyalong, is intended to excite the readership in the following critical areas:

- Understanding of the overarching critical underpinnings of the Pedi cultural practices
- Understanding of the importance of the Initiation Ritual – “Koma” – as a traditional tool to manage transition from childhood to adulthoodwith emphasis on crafting sense of profound societal citizenship
- Understanding the Pedi Cultural paradigm for managing Lobola Negotiations between two parties upon their children intending to get married
- Understanding the core Pedi values that shape up the procedural pattern, manner and mood for celebrating a traditional wedding
- Understanding the importance of adequate job application and interview preparations in an endeavour to secure sustainable employment

The end note to this manuscript, expressed in the Pedi Language, gives details to this effect such that it is not necessary to repeat same here. Though mainly written in the Pedi Language, it is a manuscript that generally prompts mind to apply sensitivity to building unity-in-diversity across the cultural spectrum. Mošate!

LanguageEnglish
PublisherAdam Phahlane
Release dateAug 16, 2021
ISBN9781005386146
Bophelo bya Modiri Lenyalong

Related to Bophelo bya Modiri Lenyalong

Related ebooks

Social Science For You

View More

Related articles

Reviews for Bophelo bya Modiri Lenyalong

Rating: 0 out of 5 stars
0 ratings

0 ratings0 reviews

What did you think?

Tap to rate

Review must be at least 10 words

    Book preview

    Bophelo bya Modiri Lenyalong - Adam Phahlane

    Bophelo bya ‘Modiri’ lenyalong

    Bophelo bya ‘Modiri’ lenyalong

    Bangwadi ke: (The Authors are)

    LA Mkhonto (Author 1)

    (Certificate in Bible Truth in Africa)

    (Certificate in introduction to Mediation and Arbitration)

    (Certificate in Joint Labour Relations Programs)

    (Certificate in Labour Law Dismissals)

    Le (This/And)

    N.A. Phahlane (Author 2)

    (B.A; DTE; MDP – UNISA)

    Copyright © 2019 LA Mkhonto, N.A. Phahlane

    First edition 2019

    Published by LA Mkhonto, N.A. Phahlane Publishing at Smashwords

    All rights reserved. No part of this book may be reproduced or transmitted in any form or by any means, electronic or mechanical, including photocopying, recording or any information storage or retrieval system without permission from the copyright holder.

    The Author has made every effort to trace and acknowledge sources/resources/individuals. In the event that any images/information have been incorrectly attributed or credited, the Author will be pleased to rectify these omissions at the earliest opportunity.

    Published by LA Mkhonto, N.A. Phahlane

    Contents

    Ditokelo

    Modu wa buka

    Ditebogo

    Lenanego la ditaba

    1 Karolo ya Pele

    2 Karolo Ya Bobedi

    3 Karolo ya boraro

    4 Karolo ya Bone

    5 Kgaolo ya Bohlano

    6 Kgaolo ya Boselela

    7 Kgaolo ya Bo-šupa

    8 Kgaolo ya bo-Seswai

    9 Kgaolo ya bo-Senyane

    10 Kgaolo ya lesome

    11 Kgaolo ya lesome tee

    12 Kgaolo ya lesome-pedi

    13 Kgaolo ya lesome tharo

    14 Kgaolo ya lesome-Nne

    15 Kgaolo ya lesome-hlano

    16 Kgaolo ya lesome-tshela

    17 Kgaolo ya lesome-šupa

    18 Kgaolo ya lesome-seswai

    19 Kgaolo ya lesome senyane

    20 Kgaolo ya Masome-pedi

    21 Kgaolo ya Masome-Pedi Tee

    22 Kgaolo ya Masome-Pedi-Pedi

    23 Kgaolo ya Masome-Pedi Tharo

    24 Kgaolo ya Masome-Pedi Nne

    25 Kgaolo ya masome-Pedi Hlano

    Dipotšišo - Questions

    Ditokelo

    Ditokelo kamoka ke tša Bangwadi ba Puku ye byale ka ge e tšweleditšwe. Ga go karolo efe ya buka ye e ka ntšhifatwago goba go gatišwa ka mekgwa e mengwe go akareta le dikgatišo tša mokgwa wa sebyalebyale byalo ka technology goba go swantšha sešwantšho sa buka ye ka ntle le tumelelo ya Bangwadi ba yona e lego Ledikwa Amos Mkhonto le Ntamodisana Adam Phahlane, goba ka tumelelo ka lengwalo, goba ka bana ba bona, goba yo mongwe wa Ditlogolo go ya ditlogolwaneng tša diketekete yoo a tlo go be a le gona a phela ka nako yeo kgopelo e diriwago ka yona.

    Modu wa buka

    Buka ya mathomo-mayo a dibuka tša Terama, Drama, go Mzansi Afrika goba nageng ya ga bo rena ya Afrika-Borwa. Ke yona mo tliša diphetogo baneng le go bagolo ba rena. Ke thuto-kgolo ya go bontšha gore thaba ya makgwara ga e na mabele. Mabele a ntshe ke dikwentlane. Dikgakgapa ke tšhemo ya mabele-thoro a mabotse go fepa batho le dinonyane. Molaetša wa buka o fula o theogela go beng ba naga. O sepela o thenkgolola dihuto tša Bopapa le bo Rakgolo-khukhu ba ithobaletšego badimong goba bahung. Hlompho ke ge Papa a fiwa sebaka sa go bolela go fihlela mafelelong a taba. Kgomo ke go na e sa nyego boloko ka moka. Hle, a re tlogeleng Tate (Papa) a bolele ditaba tša go fepa setšhaba. Tate (Papa) mongwe le mongwe ke moruti wa lapa la gagwe, ke moporofeta gape ke morutiši, mola mme e le letsogo la Tate (Papa) ka lapeng. Motheo wa bana ke Batswadi. Afrika ke Ledikwa wa-Ga-Mkhonto e boletše ditaba tše e le ka Mamelodi a’ Tshwane ya be ya di ngwala ka thušano le Morena Maši-a-theko-ta-rumo – Adam Phahlane.

    Taba-kgolo ke gore buka ye e ukametše kudu go tša setšo tšeo di sepelago ka mokgwa wa koma. Lebollo e tloga e le temana ya bohlokwa thata mo bophelong bya lehono go swana le ge go be go le byalo maloba. Ga go a fetoga selo eupša batho ba dira gore re bone o ka re go fetogile. Re bolaya ke boloi, re loile ke mokgwa wa Sengesemane le Seburu. Ka ge ba be ba rata gore motho moso a tlogele tša gabo a lebelele bona, go diragetše gore dilo tše ntšhi di tlogelwe gobane re tšhaba gore ba tla re o leilo ge o di šetše morago. Makgowa ba logile maano a go kgobakanya lehumo ka go dira gore motho moso a lahle segagabo a šale bona morago. Mohlala o mobotse ke The African Beer yeo re e bitšago Hlotlwa gomme Makgowa a dirile gore Bakgekolo ba tlogele go e dira go phediša malapa a bona ka nako ya ge ba tliša Beer Halls mo Makeišeneng (Metse-Setoropong). Go fela byalo ka koma e bile go byalo ka tšhomišo ya maleme dikolong. Motho-moso o bona e le bohlale go šomiša leleme la bofora goba le šele go gatelela kgodišo ya leleme la segagabo. Re leboga Bakgatla-ba -ga Lekhuleni le Bapedi ba ga Phetla ka Mamelodi ge ba ile ba fele ba babaletše ‘taba tše tša koma Metse-Setoropong, gagolo Mamelodi.

    Mafelelong go tšwelela gabotse gore thuto e a hlomphiwa. Bana ba lokela go rutwa ba fiwe bohlale gore ka moso ba tsebe go phela. Ke ka moo koma e lebelelago mabaka a go tswalelwa le go bulwa ga dikolo gore go se senyege nako e ntšhi kudu ngwana a ile komeng gomme sekolo se le gare se tšwela pele. Koma e bonwa byalo ka sehlare, Batswana ba re ke Moriana, seo se tlišago phodišo ya malwetši a mangwe ao a šitwago go hlalošwa eupša re a tseba. Se sengwe ke gore koma e rwele thuto e kgolo go godiša bana ka tlase ga molao wa setšo. Go bolela tše ntšhi ke go senya, le kwele ke pheto a re sepeleng mmogo go bala diteng tša puku ye go godiša temogo. Thobela!

    Ditebogo

    Ke rata kudu go leboga badimo ba batho baso bao ke kgabištšeng goba ke kgabisitšego buka ye ka diema le dika-polelo tša bona. Ke rata go leboga dokgopolo tša batho kamoka bao ke gahlanego le bona mebileng, dikolong, dithutong kamoka tša ka godimo le mekgahlong e e fapafapanego. Ke leboga le mohumagadi wa ka yoo a ilego a kgotlelela mathata a Mongwadi. Lena bagešo ntumeleleng go hlaloša karolo yeo mekgahlo e bilego le sebaka sa go ba le karolo mo bongwading bya buka e. Go tšea karolo ga ka go mekgahlo ya POPCRU, SANCO, ANC, ANC Veterans League, Mamelodi CPF, Moral Regeneration, QLTC, Sephodiseng, Mokgahlo wa go dira diphetogo Mamelodi (Mamelodi Activist Forum) le go Mamelodi Ministers Fellowship go nthušitše kudu go lemoga bohlokwa bya go ngwala ka ditaba tšeo ba bangwe ba sa di elego hloko goba ba sa di tšeelego šia.

    Ke leboga le bao ba thušitšego go tlanya Matlakala ao a dirilego gore sengwalwa se ka nnete se fetše se le gona. Ga ke rate go lebala badimo ba ga Mkhonto le Dikgoro; Mnisi, Mzimba, Maphanga le meloko kamoka eo e farafarilego ba ga moloko wa ba Mkhonto kamoka. Go feta tše kamoka ga tona ke rata go lebiša ditebogo go Modimo yoo a mphilego bohlale le matla a go nyadiša letlakala le pene (pen and paper) go fihlela sengwalwa se se felelela. Thapelo a eye go Modimo magodimong le nna ke kgone go tšwela pele go balela ba meloko ta mmušo wa magodimo gore Modimo a re babalele a re fe bohlale go hlabolla merafe ka dingwalwa.

    Ka lapeng la Mašia-Theko-tša-‘rumo ke hweditše sekgwari seo se nthušitšego kudu go beakanya boteng bya sengwalwa se go fihla re kgotsofala, Morena Adam Phahlane. Le yena o leboga ba lapa la gagwe ge ba mo file sebaka sa go leka go ka tliša thuto ya setšo sa Bapedi go bana ba lehono. Leeto le a sepelwa gomme leleme la šala le segagabo lona magalapeng go iša bo ya batho. Ke seo re lekago ka matla go se dira gobane koma ga se bohlola, ke karolo e nngwe ya bophelo e nago le mohola go tša lona. Terama e ke tsela ya go tliša papadi yeo e lebilego magolong a dithaba goba khutlong tša lefase la Afrika-Borwa gore batswadi ba hlokomele kudu tša maphelo a bana ‘tabeng tša setšo. Ka go dira byalo ditebogo kamoka di lebile motho mang kapa mang yo a bilego le seabe go fa maele ka tšela le tšela go fihlela Bangwadi ba kgotsofalela moputso wa kudumela ya bona.

    Puku ye e hlodilwe ke Mkhonto go ya ka mpho ya Badimo ba gabo, ba bagolo bao ba robetšego Boya-Batho – Mabitleng. Ke Gauta yeo e hlolwago ke ditoro tša Morena Mkhonto gomme e rwelego lehumo leo le swanetšego go ya setšhabeng kamoka. Mongwadi-mogolo ke yena Morena Mkhonto go ya ka Toro ya gagwe go sa lebalwe gore Morena Phahlane o thušitše kudu go otlolla tše dingwe tša ditaba.

    Matseno

    Puku ye e mabapi le dipoledišano Magareng ga batswadi le morwa wa bona ka tša bophelo. E tšwela pele go hlaloša tša bophelo bya morwa ge a šetše a tsene bophelong byoo a bego a bo labalabela gomme batswadi ba phetile seo ba rego ke; Ngwana llela ‘Nakana ya mokhura, sehla o mo nee. Sepela le Bangwadi o kwe ditaba tšeo di sepedišwago ka mokgwa wa Drama go fihla mafelelong. Go labalabela taba ye e tšweletwago mo go tlišwa ke kgatelelo ya setšo mabakeng a mangwe. Ke puku yeo e swerego molaetša wa bohlokwa magareng ga bophelo bya lehono ge bo bapetšwa le segologolo.

    Puku ye ke papadi yeo e ka balwago ka dikolong go lemoša bana ba lehono bohlokwa bya go šala tše dingwe tša bophelo bya maloba morago. Go feta fao e ka šomiwa mmušong go lemoša baeta-pele bohlokwa bya go se lebale setšo gomme go lebeletšwe fela sebyalebyale. Sepedi se bolela gabotse gore; Mahlako a maswa a ema ka a matala, gomme taba ye e tloga e tšwelela gabotse ka gare ga sengwalwa se. Koma ke sephiri, ke khupa-marama tša yona di bolelwa kgorong. Molaetša wo o tšwelelago mo ke gore batho ba bogolo-golo ga ba tsebe Sepetlela eupša ba be ba filwe bohlale bya go efoga malwetši ka ditsela tšeo di fapanego. Ga go bonolo go tlogela tša mohlala wa bona di subelela le naga ka lebaka la go gomarela Sekgowa go feta Segagešo.

    Ba bohlale le ka kua mmušong ba lemogile lebaka la gore tše dingwe tša ditiragalo tša maloba di bohlokwa go elwa šedi. Mmušo o kwišiša gabotse gore setšo ke motheo wa bophelo ke ka moo le molao-theo wa rena o rumago maphekgo a molao ka go gatelela polelo ya go hlompha setšo sa yo mongwe le yo mongwe. Maleme a segagabo-rena batho baso a nyelela byalo ke meetse gobane ga go sa sepedišwa kgahlego ya gore a balwe dikolong goba dithuto di sepele ka maleme ao. Dikolo tše ntšhi e bile di kgahlegela go dira molao-theo wa go sepediša tša thuto ka tsela ya go holofela tirišo ya maleme a šele. Naa e ka ba re kwišiša eng goba re bona eng ka tsela ya bophelo byoo re bo swerego matšatšing a lehono? Ga se gona go bolaya setšo sa batho baso naa? Sengesemane se bose kudu go se šomiša eupša go rena e fo dula e le leleme lešele.

    Ga go ka tsela e nngwe eo bana ba rena ba ka kgonago go ka ithuta setšo ka ntle le go šomiša leleme la letswele. Pelo e rotha madi ge go bonagala pepeneng gore setšo se a nyelela eupša maitekelo a go swana le a bongwadi ka Mkhonto le Phahlane a tliša Kholofelo gore seo se ka se diragale bonolo. Lehono re dira seo Sepedi se rego; Kodumela moepa-thutse, ga go lehumo leo le tšwago kgauswi, ka Kholofelo ya gore mafelelong setšhaba se tla re kwišiša.

    Ba tšea karolo papading ye

    Mosekeseke tata’go Modiri

    Mma-Mosekeseke mma’go Modiri

    Modiri morwa wa Mosekeseke yo a yago lebollong

    Seletelo morwedi wa Sepadipadi yo a nyalanago le Modiri

    Sepadipadi le Mma-Sepadipadi batswadi ba Seletelo ka Bopedi

    Morwa-Motho Malome ‘a Modiri

    Mologadi e lego Rakgadi ‘a Modiri

    Phadima e lego Malome ‘a Seletelo

    Mma-Thipe ke Rakgadi ‘a Seletelo

    Pitšana mogwera ‘a Modiri le Seletelo

    Morutišigadi Marulane mogwera ‘a Seletelo le Modiri

    Ting-Tong kgarebe ya Pitšana ka Mabopane

    Matšokotša, Ngaka ya tša Maphelo

    Mma-Malekana mošomedi ‘a Ngaka ya tša Maphelo – Matšokotša

    Seokamela hlogo ya sekolo se se potlana ka Mamelodi

    Morweši ke Morutišigadi sekolong sa morena Seokamela

    Majatladi ke Morutiši sekolong sa morena Seokamela

    Masedibana ke Morutišigadi sekolong sa Morena Seokamela

    Lerumo ke Morutiši sekolong sa Seokamela

    Magoši ke Modulasetulo Komiting ya sekolo sa Seokamela (SGB Chairperson)

    Marema hlogo ya sekolo se se phagamego sa Marema-Tlou

    Mma-dira ke modula-setulo wa Komiti ya sekolo go la Marema-Tlou High School

    Banna ba kgoro e lego Balaodi ba koma, Mamelodi le Ba Kgoro ya Mošate ka Mamone

    Meneer Kakamas ke motswadi ‘a Sinah

    Sinah, ke makhwapeng goba Girlfriend ya Modiri

    Mohumagadi Mablom ke Modirela-Leago kudu go tša thušo ka Psychology

    Tate Malakeni

    Tate Ninja – Modirela Leago

    Spekwa

    Amos

    Ma-Tafola – Modirela-Leago

    Moruti Kota ka Mamelodi gape o šomišana le Badirela-Leago, Mamelodi

    Mme-Thapelo, Moruti o mogolo wa bo-Mme ka Mamone e bile ke Moagišane ga Sepadipadi

    Phetolo (Modirela-Leago e bile ke moagišane go ba ga Mosekeseke)

    Mme-Legae Lekgotleng la Badirela-Leago ka Mamelodi

    Mma-Mablom ke mogolo ‘a Badirela-Leago ka Mamelodi

    Lenanego la ditaba

    Kgaoloya pele:Tša Modiri ge a sa le Bošemanyaneng

    Kgaolo ya Bobedi:Go hlolega ga tsela ya lenyalo ka Mamone – Bopedi

    Kgaolo ya Boraro:Tshekatsheko ya bophelo le bokamoso bya Modiri

    Kgaolo ya Bone:Ditukišetšo Tša Lebollo goba go išwa banneng ga Modiri

    Kgaolo ya Bohlano:Tša lebollo di tšwela pele

    Kgaolo ya Boselela:Modiri, Bagwera le Molekane wa gagwe ka ditaba tša lebollo

    Kgaolo ya Bošupa:Sekolo se swara monyanya go laelana le Modiri ge a eya banneng

    Kgaolo ya Seswai:Tša Seletelo ge a hwetša mošomo wa Borutiši

    Kgaolo ya Senyane:Seletelo o dira semaka go batswadi ba Modiri

    Kgaolo ya Lesome:Go kgopelwa sego sa meetse ga Sepadipadi ka Mamone

    Kgaolo ya Lesome-Tee:Kamogelo ya Modiri ge a phethile tša lebollo le Bogwera

    Kgaolo ya Lesome-Pedi:Lethabo la Seletelo go bona tsela ya lenyalo e butšwa

    Kgaolo ya Lesome-Tharo:Ngaka Matšokotša o thaba mmogo le Bagwera

    Kgaolo ya Lesome-Nne:Temogo e tsena Modiri go gopola tša bophelo byo boswa

    Kgaolo ya Lesome-Hlano:Ditiragalo tša ge Modiri a boile lebollo

    Kgaolo ya Lesome-Tshela:Tša Magadi le thulaganyo ya lenyalo

    Kgaolo ya Lesome-Šupa:Badirela-Leago ba aga bophelo bya Modiri

    Kgaolo ya Lesome-Seswai:Go aga bophelo bya Modiri pele ga lenyalo go tšwela pele

    Kgaolo ya Lesome Senyane:Tša Batswadi le Badirela-Leago ka taba ya Modiri

    Kgaolo ya Masome-Pedi:Tša mohla wa lenyalo ka Mamone (Bopedi)

    Kgaolo ya Masome-Pedi Tee:Tša mohla wa lenyalo ka Mamelodi

    Kgaolo ya Masome-Pedi Pedi:Leeto la Kapa-Bodikela le kgorošo ya Seletelo

    Kgaolo ya Masome-Pedi Tharo:Tša Badirela-Leago go thekga Seletelo Lenyalong

    Kgaolo ya Masome-Pedi Nne:Tša Monyanya wa phenyo dithutong tša Unisa

    Kgaolo ya Masome-Pedi Hlano:Tša go godišwa ga Modiri ka mošomo

    Chapter 1

    Karolo ya Pele

    (Modiri o sepela tsela ya Eersterust ka Mamelodi-Bodikela ga Morena Kakamas ka lebaka la lerato le go ithabiša. O ratana le lekgarebe go thwe ke ‘Sinah’ moo ba nwago madila gona. Modiri le Sinah ba ka mo phaphošing ya borobalelo e sa le mo mesong ge go diragala tše di latelago).

    Sinah: Ja, my liefling! Hoe gaan dit met jou vanmore?

    Modiri: Ag nee man, ek wil nog bietjie rus jy weet. Ek voel ek is nog moeg want ek het baie min geslaap. Ons dans die hele nag tot amper drie uur in die oggend?

    Sinah: Geen beswaar my outjie, laat ek net eers ‘n kou enetjie of tweetjies kry en dan sal jy beter voel jy weet. Jy weet ek het jou lief en ek sorg vir jou altyd as jy hier is.

    Modiri: Dit verstaan ek maar dit is nie wat ek daarna verlang nie, ek soek nog vir jou my skat. Kan jy nie nog kom bietjie slaap nie, ek meen...?

    Meneer Kakamas: (O kokota mo lebating la kamora ya bona). Sinah, Sinah! Wil julle nie bietjie ontbyt kry nie? Ek sien julle slaap tot so laat en daar is mense wat al biertjies wil koop en ek wonder wie gaan vir my hier help?

    Sinah: Pa, ek kom nou en jy hoef nie te steur kom nie. Ek sal self kom help maar ons is nog besig te bad op die oomblik. Hoeveel is hulle daar wat drankies wil kry?

    Meneer Kakamas: Ag nee, goed Sinah. Bly gerus en ek sal maar plan beraam om hulle solank te help want jy is nog besig. Ek gee jou nog tyd tot elf uur want ek verstaan julle het nou die oggend begin slaap.

    Sinah: Wag eers pa! Jammer om te pla. Wil jy nie asseblief vir ons twee koue biertjies bring nie? Ons sal nou kom betaal daarvoor, dankie! (O tšwelapele go bolela le Modiri) Kan jy dit sien, my pa verstaan jou baie. Hy sou geraas het as dit nie jy was nie. Ek is hier binne die lakens my skat en ek wil jou nie laat ontevrede kom nie. Ek is hier, gaan maar aan as jy wil!

    Modiri: Jy weet wat Sinah, dit is altyd baie lekker om met jou rond te speel binne die lakens, ek geniet dit baie.

    Sinah: Ja, my skat, ek voel ook so. Dit is lieflik om met jou te wees, jy weet? Ek geniet elke moment van die tyd met jou.

    Modiri: Moenie vergeet nie, dit is Sondag vandag en ek gaan onderwys gee more. Met ander woorde, ek gaan nie baie vat vandag nie. Later aan sal ek moet Mamelodi toegaan. Ek weet my ouers het al begin wonder waar ek is?

    Sinah: Dit weet ek baie goed maar nou die oomblik dit is my tyd met jou. Geen beswaar nie en jy sal later aan huis toegaan na jou ouers toe. Ek weet hulle is streng mense en jy hoef nie rond te lol met hulle nie.

    (Modiri Mosekeseke le Batswadi ka gae kua go la Mamelodi. Modiri o begela Batswadi ka Ngwako woo a šetšego a dula go wona wa go patelwa ka mokitlana – ‘Mortgage Bond House’)

    Modiri: Tate, ke hweditše gwako gona mo Mamelodi bodikela-tšatši wa go patelwa ka mokitlana. Ngwako wo ke setše ke dula go wona, patogeng ya thaba tša Mogale moo ba rego ke ‘C5’. Lefelo le, le kgauswi kudu le magologolo a dithaba kua ba rego ke Moretele Park.

    Mosekeseke: Morwa, re a leboga ge o na le Kgatelopele bophelong, ke ona mathomo-mayo a bophelo. Eupša rena Batswadi re na le mathata ka mokgwa wa gago wa go bega mahlatse le go sepediša ditaba.

    Modiri: Tate, le a thoma byale... (O mo tsena ganong)

    Mosekeseke: Ee, re Batswadi re ka se ke ra tlogela maikarabelo le maitemogelo a rena.

    Modiri: Lena Batswadi le rata go šomiša segologolo godimo ga rena bana ba lena e le gona go re gatelela.

    Mosekeseke: A ke gona ge ba re ka hlagolela leokana la re go gola la ntlhaba naa? O dula le rena ka mo lapeng eupša o a re makatša ge o dirile dilo te bohlokwa ka tsela ye gomme o paletšwe fela ke go re reria? Ke ra mošomo – Employment?

    Modiri: Tate, bolela re kwe ke theeleditše

    Mosekeseke: Taba ya bobedi ke gore o rekile Ngwako wa go patelwa ka mokitlana, ke ra yona ‘Mortgage Bond’, o se wa ka wa re reriša?

    Mma-Mosekeseke: Aowa ruri, taba ya go swana le eo le nna Ngwanaka e ntlabatlabiša dibete. Ngwana yo mongwe le yo mongwe ge a se a tšwa a nyala e bile a dula ka mo gae le Batswadi, o swanetše go rerišana le bona ditaba.

    Mosekeseke: Ka segagaborena, maitemogelo a Batswadi ke a gore mosadi ga a ke a thabela go dula ka ngwakong woo a sa tšeago karolo go agweng ga wona. O kgahlwa kudu ke ge yena a bontšha monna wa gagwe phapuši ya gagwe ya go robala le gore mojako wa moraleng o lebeletše kae.

    Mma-Mosekeseke: Tatago Modiri, gape moo gona o tloga o thubile sekutu. O tloga o opile kgomo lenaka ruri. Basadi ka bophara ga ba ke ba dula ka ngwakong wowe ba sa tsebego gore naa go tšwile basadi ba bakae go wona? Ke kgwara taba yeo, ke ntshetshere ya taba ebile mabele a ka se gole gabotse e le ruri.

    Mosekeseke: Modiri, tseba gore mangwalo a makgethwa a rutile nna le mmago ditaba tša bohlokwa. Lengwalo la Mateo 5:13 le re go rena; Lena le letswai la lefase. Byale ge letswai le tapa le sa tlo lokwa ka eng? Ga le sa hola selo, ge e se go lahlwa la gata ke batho. Temana e nngwe ya Mateo 5:14 e re go rena; Lena le seetša sa lefase. Motse wa thabeng ga o kgone go utama. Polelo tse di ra gore lena bana ba rena le tsebe gore Jesu e lego morena wa rena o reng ka rena Batswadi.

    Mma-Mosekeseke: Ge rena re sa gotetše lebone le re rwala molato. Re tlo ba ba go jewa ke manong. Le gona motho ga a gotetše lebone a le ribegetša ka seroto. Lebone ba le hloma sehlomong sa lona la tseba go bonegela bohle ba ngwakong. Mateo 5:15

    Modiri: Batswadi ba ka, ke kwele gore le lebile kae? Le nna ke na le moo ke lebileng gona. Molao-Theo wa naga o a ntšhireletša. Ke bona o ka re le o lebetše. Naa ke mang a ka go nthibela go tsena kua ngwakong wa ka? A e ka ba ke ba Banka goba Maphodisa?

    Mosekeseke: Modiri Ngwanaka, o tsebe gore nna le mmago re na le Ditokelo tša botswadi. Le wena o na le Ditokelo tša go tšea sekoloto Bankeng e lego gona go patella ka mokitlana. O na le Ditokelo tša go šireletšwa ke molao-theo wa tša ditšhelete.

    Modiri: Ke na le mabaka ao a dirilego gore ke tšeye sepheto sa go ba le Ngwako wa go patelwa ka mokitlana (Mortgage Bond). Ke... (Ba mo tsena ganong)

    Mosekeseke: E tla ka wona mabaka ao re kwe.

    (Modiri o fa batswadi mabaka a mahlano)

    Modiri: Ee, mabaka a ka a ithekgile ka ditemogo tše di latelago;

    (i) Ke bone Dithaka tša ka di hweditše mengwako

    (ii) Ke bone bo-Tate kua Phela-Re Bune ba tšofalela ka morago ga mengwako

    (iii) Ke godile, ke kgona go tseba botse le bobe

    (iv) Ke nyaka go nyala mosadi ka nako ya ka

    (v) Le gana kgarebe ya Lekhalathi byale le ge ke re ke ya Bopedi le gona le a gana. Naa ke dire eng byale?

    Mosekeseke: Modiri we, ke a bona gore go dula kua megwakong-khirišo ya sekolo (Boarding School) go dirile gore o senyege hlagoganyo. O šetše o lebetše morwetla goba sehunela-marokgo (lepanta). Ke tloga ke bona gore o rata kudu go kwa ka mmele gobane ditsebe tšona ga o nato.

    Modiri: Nna yena ga ke sa tseba ruri; "Wa e gapa o molato, wa e

    Enjoying the preview?
    Page 1 of 1