Atlantis (v slovenskem jeziku)

By Boris Pintar

Pintarjeve pripovedne strategije, ki so jih razne kritiške antilogike doslej že utegnile brati kot neverodostojne, nefokusirane ali nerazumljive (kot projekcijo lastnega neznanja in nelagodja, skratka), se v Atlantisu razkrivajo kot vse bolj domišljene in izpopolnjene: na tehnični ravni zbujajo pozornost številni na videz nesmiselni preskoki, nekakšne natrganine v odslikavi mentalnega dogajanja oziroma čustvenega procesiranja likov, ki imajo večplastne – ne le ironične – učinke, pa medbesedilni komentarji zgodbenega skeleta in hitre, tako rekoč filmsko »zmontirane« spremembe pripovednega gledišča. Z določenimi »nenavadnostmi« imamo pri Pintarju opraviti tudi na motivno-tematskem nivoju: glede na njegovo (so)avtorstvo esejistično-teoretskega dela Kastracijski stroji (2001) niti ni preveč presenetljivo, da tu na prvem mestu omenjam različne postopke tehnološke manipulacije s človeškim umom in telesom, med kakršne sodi nadzorovanje in usmerjanje sanj prek električnih impulzov (t. i. »psihosinteza«), ki naj bi bilo možno – in nikoli naključno – v času okrevanja po hujših prometnih nesrečah. Fokus tovrstnih tehnoloških metod, ki se po logiki (para)znanstvenega eksperimentiranja posebej bohotijo v romanu Ne ubijaj, rad te imam, pa tudi na več mestih v Družinskih parabolah, je predvsem zdravljenje nezaželenega homoseksualnega nagnjenja, ki v Pintarjevem pripovednem kozmosu nosi svojevrstno ambivalenco: najprej je »nevidna« specifika privilegirane homoseksualne elite, nekakšne »lože«, ki deluje po načelu tajnih služb in iz ozadja vleče številne niti družbenega življenja, pri čemer se utemeljuje na sovraštvu do odkrito homoseksualne populacije. Njeno »problematično« vedênje, ki ogroža reproduktivno matrico meščanske morale, pa je treba sankcionirati na tak ali drugačen način – najraje prek agresivne prevzgoje kot skupnega interesa heteroseksualne večine in klozetirane homoseksualne manjšine. Gašper Malej, iz spremne besede

• Language: Slovenski jezik
• Publisher: Boris Pintar
• Release date: May 22, 2015
• ISBN: 9789619383803

Boris Pintar

Boris Pintar (1964) je diplomirao filozofiju i sociologiju kulture na Filozofskom fakultetu u Ljubljani. Objavljuje u slovenačkim revijama (Apokalipsa, Dialogi, Gorenjski glas, Literatura, Mentor, Nova revija, Primorska srečanja, Radio Slovenija, Sejalec, Sodobnost), zatim u Bosni i Hercegovini (Album, Zora), u Srbiji (Balkanski književni glasnik, Symposion), u SAD (Del Sol Review, Mirage Periodical, Talisman, Velvet Mafia, Flit Magazine, Absinthe, Ganymede), u Velikoj Britaniji (Chorma Journal), u Češkoj (Blatt) i u Španiji (Horizon, alex_lootz). Pod pseudonimom Gojmir Polajnar je samostalno objavio roman Ne ubijaj, rad te imam (Ljubljana, 1998), koji je nakon toga objavljen na engleskom, u prevodu Don't Kill Anyone, I Love You, New York: Spuyten Duyvil, 2001. Boris Pintar i Jana Pavlič su autori knjige o pozorištu i umetnosti devedesetih, pod nazivom Kastracijski stroji (Kastracijske mašine) / Castration Machines, Ljubljana: Maska, 2001). U izdavačkom preduzeću ŠKUC v Ljubljani je pod pseudonimom Gojmir Polajnar objavio dve zbirke kratkih priča, Družinske parabole (Porodične parabole, 2005) i Atlantis, 2008. Iz poslednje zbirke je takodje i priča Labudova pesma, koja je bila medju nominiranim za najbolju kratku priču godine 2007, na takmičenju Društva slovenskih pisateljev i revije Sodobnost, a uvršćena je takodje i medju priče preporučene za čitanje na takmičenju Lapis Histriae 2007. Porodične parabole objavljene su i na talijanskom, u prevodu Parabole familiari, Forlí: Zoe edizioni, 2009, na engleskom, u prevodu Family Parables, Jersey City: Talisman House, 2009 i na španski, u prevodu Parábolas Familiares, Monforte de Cid: Lámed Editorial, 2010. Zbirka Atlantis je objavljena na španskom pod istim naslovom, Tegueste: Baile del Sol, 2012.

Book preview