Donald Winnicott v novem tisočletju: Strategije, načela in operativni modeli, na katerih temelji misel Donalda Winnicotta in njegove teorije človekovega razvoja

By Stefano Calicchio

Kdo je bil Donald Winnicott in kako so njegove študije korenito spremenile svet globinske psihologije? Kakšen je bil vpliv njegovih raziskav na področje psihologije? 

Ta knjiga je potovanje v teoretično in praktično zapuščino Donalda Winnicotta. Raziskuje glavne koncepte njegovega teoretičnega pristopa in praktične posledice za sodobno psihologijo. Potovanje se začne z življenjem priznanega psihoanalitika in delovnimi načeli njegovih revolucionarnih idej. Winnicottov vpliv in pomen bo mogoče odkriti skozi ključne koncepte, kot so odnos med materjo in otrokom, dovolj dobra mati, vmesni zrak, pomen igre in razvoj osebnosti. Raziskani bodo tudi drugi ključni koncepti, povezani z obvladovanjem travm, odraščanjem in najnovejšimi nevroznanstvenimi raziskavami, kot je vloga epigenetike.

• Language: Slovenski jezik
• Publisher: Stefano Calicchio
• Release date: May 9, 2023
• ISBN: 9791222405971

Book preview

Uvod

Namen te knjige je spoznati lik in teorije Donalda Winnicotta, enega najvplivnejših psihoanalitikov 20. stoletja. S podrobno analizo ključnih točk Winnicottove teorije skuša knjiga zagotoviti celovit pregled njegovih idej o otroški psihologiji, teoriji jaza, odnosu med materjo in otrokom, ustvarjalnosti, igri in številnih drugih temah, ki so ključne za njegovo filozofijo.

Namen besedila je s praktičnimi primeri in teoretičnimi spoznanji prikazati pomen in relevantnost Winnicottovih teorij v sodobni psihologiji ter zagotoviti uporabna orodja za poglabljanje in razumevanje kompleksnosti človekovega psihičnega življenja.

Posebej bodo obravnavane Winnicottove študije o pomenu igre pri oblikovanju jaza, odnosu med materjo in otrokom ter njegova teorija o prehodnem objektu. Analiziran bo tudi njegov prispevek k razumevanju travme in njene predelave ter njegova vizija psihologije mladostnikov.

Bralec se bo tako lahko poglobil v teorijo Winnicotta, pomembne osebnosti psihologije 20. stoletja, in razumel, kako lahko njegove ideje uporabimo v vsakdanjem življenju. Prav tako se bodo lahko bolje zavedali lastnega oblikovanja sebe in odnosa z vzgojitelji ter ustvarjalnosti in sposobnosti igre kot orodja za psihološko zorenje.

Zadnji del knjige je posvečen razmerju med Winnicottovo teorijo in najnovejšimi spoznanji nevroznanosti in epigenetike. Na koncu bomo raziskali, kako je mogoče ta teoretični okvir uporabiti za različne faze in dogodke v življenju, kot sta mladostništvo in travma.

Knjiga je namenjena vsem, ki se zanimajo za psihologijo, preučevanje uma in razumevanje človekovega psihičnega življenja.

Otroštvo in izobraževanje

Donald Winnicott se je rodil leta 1896 v Plymouthu v Angliji. Bil je najmlajši od štirih otrok v družini srednjega razreda. Njegova mati Elizabeth je umrla, ko je bil star komaj osem let, kar je nanj pustilo globok vtis in vplivalo na njegovo delo z otroki skozi vse poklicno življenje.

Materina smrt je pomenila prelomnico v Winnicottovem življenju. Zaradi tega dogodka se je začel zanimati za otroško psihologijo in psihoanalitično teorijo kot način razumevanja žalovanja in izgube.

Winnicott se je po končani javni šoli vpisal na Univerzo v Cambridgeu, kjer je študiral medicino. Med študijem pa se je vse bolj zanimal za psihologijo in psihoanalizo ter začel obiskovati psihoanalitično študijsko skupino Ernesta Jonesa. To je bila takrat ena vodilnih skupin, povezanih z globinsko psihologijo.

Po diplomi je Winnicott delal kot pediater v bolnišnici Royal Free Hospital v Londonu, kjer je začel eksperimentirati in razvijati svoje teorije o duševnem zdravju otrok. Leta 1935 se je usposobil za psihoanalitika in začel delati z odraslimi in otroškimi pacienti.

Med drugo svetovno vojno je vodil bolnišnico za evakuirane otroke v Londonu. V tem kontekstu je razvil svojo teorijo o prehodnih predmetih (ki jo bomo raziskali pozneje) in opazoval, kako se otroci navezujejo na različne predmete (npr. odeje ali mehke igrače), da bi v obdobju ločitve od staršev našli uteho in varnost.

Winnicottova je imela pomembno vlogo pri zagotavljanju čustvene podpore otrokom, ki so bili med bombardiranjem evakuirani iz mesta, njihovim staršem in rejniškim družinam, ki so jih sprejele.

V tem obdobju svojega življenja je poudarjal pomen zagotavljanja varnega in prijaznega okolja za evakuirane otroke, zlasti za tiste, ki so izgubili starše ali so bili ločeni od svojih izvornih družin. Menil je, da je izredno pomembno, da se evakuiranim otrokom pripravi znano in prijetno okolje, ki jim bo olajšalo nadaljnji razvoj. Kraj, kjer bi se lahko počutili varne in zaščitene ter tako ponovno pridobili trdnost svojega naravnega družinskega okolja.

Psihiater je zlasti poudaril pomen čustvene kontinuitete za otroke. Menil je, da bi morali otroci kljub fizični ločitvi ohraniti vezi s svojimi biološkimi družinami. Zato si je prizadeval, da bi evakuirani otroci ohranili te stike s pomočjo svojih rejniških družin.

Med bombnimi napadi v Londonu je cele noči preživel ob evakuiranih otrocih in jim pomagal premagati strah in osamljenost. Otrokom je pogosto pripovedovala zgodbe in legende. Ob neki priložnosti je kot prehodni predmet uporabil odejo, da bi otroku pomagal premagati strah pred bombardiranjem. Otrok se je tako navezal na odejo, da je morala Winnicottova prepričati njegovo mamo, naj jo vzame s seboj,