Je moj šef otrok?: Transakcijska analiza kot orodje za preučevanje in reševanje konfliktov, povezanih z delom

By Stefano Calicchio

Zakaj se ljudje pri delu obnašajo na določen način? Kakšni so njihovi motivi? Ali obstaja metodološki pristop, ki ga je mogoče uporabiti za uokvirjanje različnih odnosov in dejanj posameznikov v podjetniških organizacijah, da bi jih upravljali tako, da bi spodbujali razmere vzajemne koristi in sinergije? Teoretični model transakcijske analize je bil ustvarjen, da bi odgovoril na takšna vprašanja, tj. da bi ponudil operativno uporabo nekaterih glavnih odkritij dinamične psihologije in s tem povezanih mehanizmov delovanja naše psihe. Ta operativni priročnik pojasnjuje, kako bolje razumeti, kakšni motivi vodijo ljudi pri sprejemanju odločitev na delovnem mestu, kakšni so relativni eksistenčni položaji in kako se razvijajo konstruktivne ali destruktivne igre, ki neizogibno potekajo v podjetjih. Končni cilj je poleg praktičnih orodij za reševanje problematičnih in neprijetnih situacij ponuditi tudi pravo sredstvo za opolnomočenje lastne kariere in širše za upravljanje človeških virov.

• Language: Slovenski jezik
• Publisher: Stefano Calicchio
• Release date: Oct 3, 2021
• ISBN: 9791220883719

Book preview

Predgovor

Kolikokrat ste že naleteli na nerazumno otročjost sodelavca, pretirano strogost šefa ali pomanjkanje predvidevanja vodje? Ste kdaj pomislili: Moj šef ali sodelavec je kot otrok? To so resnični klišeji, ki bi jih zagotovo brez težav obogatili s svojim osebnim repertoarjem; vendar je pri tem pomembneje, da resničnost morda ni tako daleč od pravkar opisanega. Dejansko obstaja tok psihologije, ki se je odločil preučevati osebnost posameznikov in njihov odnos do drugih ter pri tem postulira obstoj starša, odraslega in otroka v vsakem od nas. Ta tema se imenuje transakcijska analiza in bo v ospredju te knjige.

V okoliščinah, kot je sedanja, za katero so značilne nenehne gospodarske in socialne krize, so posledice regresivno vplivale na številne organizacije podjetij in ustvarile pogoje za krepitev organizacijskih motenj in drugih disfunkcionalnih pojavov. Stres, izgorelost, mobing, demotivacija, sindikalni konflikti, težave pri sodelovanju in nesporazumi so se zaradi splošnega pomanjkanja zaupanja v prihodnost in pomanjkanja skupnega družbenega projekta še povečali.

V tem zaskrbljujočem kontekstu je pomembno sredstvo proti razpadu proizvodnega in družbenega tkiva nova usmeritev v človeški kapital ter razvoj odnosnih spretnosti in sposobnosti, povezanih s svetom dela, področjem upravljanja odnosov ter notranje in zunanje komunikacije, ki so značilne za vsak gospodarski subjekt, od malih podjetij do velikih organizacij.

V pravkar opisanem obdobju naše gospodarske zgodovine je nujno treba ponovno odkriti in okrepiti tiste pojme in prakse s področja znanstvene psihologije, ki lahko pomagajo obvladovati razmere velikih sprememb, s katerimi se soočamo. Transakcijska analiza ima vse potrebne značilnosti, da bi ljudem pomagala pri obvladovanju doslej omenjenih regresivnih učinkov v svetu dela, in sicer z zavedanjem mehanizmov odločanja, stanj ega, ki so značilna za različne individualne pristope, in psiholoških iger, ki jih nezavedno igrajo v stresnih situacijah.

Študij transakcijske analize ljudem omogoča, da bolje razumejo, kaj jih motivira pri sprejemanju določenih odločitev na delovnem mestu, kakšen je njihov eksistencialni položaj in kakšne konstruktivne ali destruktivne igre se neizogibno igrajo v podjetjih. Življenje organizacij je v veliki meri odvisno od delovnih in osebnih odločitev posameznikov, ki jih sestavljajo. Teorija, ki jo je pred mnogimi leti zasnoval Eric Berne, lahko posameznim delavcem pomaga razumeti druge in sprejemati boljše odločitve, s čimer se delovni izkušnji vrne pristnejša subjektivna in osebna razsežnost, hkrati pa se ljudje razbremenijo logike neizogibnosti, ki je lahko značilna za vsako obdobje krize in sprememb.

GLOSAR IZRAZOV

A = starš

B = odrasli

C = otrok

METODOLOŠKE OSNOVE TRANSAKCIJSKE ANALIZE V DELOVNEM OKOLJU

Uvod

Zakaj se ljudje pri delu obnašajo na določen način? Kakšni so njihovi motivi? Ali obstaja metodološki pristop, ki ga je mogoče uporabiti za oblikovanje različnih odnosov in dejanj posameznikov v podjetniških organizacijah, da bi jih upravljali tako, da bi spodbujali razmere vzajemne prednosti in sinergije? Teoretični model transakcijske analize je bil ustvarjen, da bi odgovoril na takšna vprašanja, tj. da bi ponudil operativno uporabo nekaterih glavnih odkritij dinamične psihologije in s tem povezanih mehanizmov delovanja naše psihe.

To zanimivo področje preučevanja predpostavlja, da je mogoče spremeniti naše možnosti razumevanja in interakcije z drugimi s prepoznavanjem lastnega eksistencialnega položaja ter odnosov med različnimi dinamikami znotraj osebnosti: starši, odraslimi in otroki, da bi nam to uspelo. Tri stopnje ega se izmenjujejo pri prevzemanju nadzora nad posameznikovimi kognitivnimi stanji tekom dneva, kar je povod za nastanek transakcijske fenomenologije.

Ob zavedanju te predpostavke postane jasno, da možnosti obvladovanja številnih zapletenih situacij, ki so značilne za človeške odnose v sodobnih organizacijah, niso odvisne (samo ali nujno) od avtoritarnih sposobnosti obvladovanja drugih, temveč od avtoritete, ki izhaja iz razumevanja samega sebe in sposobnosti pravilnega branja situacij, v katerih se znajdemo. Z upoštevanjem tega načela transakcijska analiza usmerja ljudi k obvladovanju neprijetnih delovnih situacij, sprejemanju osebnih in medosebnih omejitev, prepoznavanju potenciala človeškega kapitala in uresničevanju pozitivnih odnosov, ki se lahko sčasoma negujejo.

V skladu s to predpostavko (odpoved prevladi sogovornika in iskanju moči v korist razvoja čustvene inteligence in asertivnosti) je mogoče uresničiti namen, zaradi katerega se je Eric Berne odločil oživiti temo: da bi se ljudje in organizacije, v katerih sodelujejo, razvijali na podlagi vzajemne izmenjave in krepitve.

Ob upoštevanju zgoraj navedenih predpostavk je transakcijska analiza že dokazala, da lahko postane pragmatično orodje za obvladovanje in reševanje konfliktov, ki ga lahko uporablja vsak član poslovne organizacije, ne glede na njegovo vlogo ali položaj. Kot bo mogoče opaziti v zgodbah primerov in primerih, predstavljenih v tem raziskovalnem in elaboratnem delu, so bili najboljši rezultati pri uporabi te metodologije vedno doseženi na ravni skupine, tako na korporativnem kot na terapevtskem področju (kjer je subjekt dejansko doživel svoje začetke).

Da bi postavili temelje za to raziskovalno delo, je v nadaljevanju navedenih