Di Šitile Phaahle

By SN Tseke

A classic drama in Sesotho sa Leboa.

Tiragatšo ye e theilwe godimo ga mathata a boetapele. Mašutša yo e lego hlogo ya sekolo se se phagamego sa Phaswa, o thomile go lemoga gore barutwana ga ba sa laolega. Ka lehlakoreng le lengwe barutwana ba šupa barutiši ka tšhupabaloi gore ba gobogile. Go kwala leo le rego Morena Theepe o bakišana banenyana le bašemanyana, Morutiši Mphodi o roga barutwana ebile o re batswadi ba bona ga ba rutega. Ge e le Morena Serepelele yena o nwa bjala le barutwana dišepining mola Morena Namele a swara makgotla a bohwirihwiri le barutwana a senya barutiši ba bangwe maina. Yena Morena Namele ke yo mongwe wa barutiši bao ba sa phethego mošomo wa bona ka tshwanelo ka ge a katana le dithuto tša UNISA.

Go bolela therešo, ditaba tša motse di thatafatšwa ke Namele yo e lego sehwirihwiri se se utamego. Banna ba khuduthamaga ya Dibata Dibataneng ba mmeile go ba mmaditsela wa bona ka ge ba lemogile gore ke serutegi. Fela bakgalabje ba go swana le boLehlanye, ba thulana le yena ka dikgopolo ebile o lemogile gore ga ba na sephiri.

Lepheko la gagwe le legolo ke Tlhakolane ka ge e le yo mongwe wa barutwana bao a ba šomišago le lekoko la gagwe gore go hlokege taolo dikolong. Seo se mo tšhošago ke gore Tlhakolane a se tsoge a utolotše sephiri se go rragwe e lego Lehlanye.

• Language: Southern sotho
• Publisher: Via Afrika
• Release date: Feb 14, 2019
• ISBN: 9781415452677

Book preview

1. Mašutša

Hlogo ya sekolo

2. Mokhuša

Motlatšahlogo ya sekolo

3. Barutiši

Namele

Theepe

Serepelele

Mphodi

4. BaeMedi Ba Barutwana

Tlhakolame

Monawa

Lefagwana

Motšhatšha

Ditshere

5. Maloko a sekolokoMiti

Morwadihlare

Mohwiti

Kalelane

Mokgopu

6. Lapa la BoLefagwana le Meloko

Maotoaphoka – Rrago Lefagwana

Hubela – Mmago Lefagwana

Thedimogame

Letsiri

Kotolegoga

Nkgokarele

Kepherekane

Motšitlanyi

7. Lapa la BoTheepe le Meloko

Ntese

Kerumulane

8. Ba Bangwe

Lelanye – Mokgalabje Rrago Tlhakolane

Thakgole – Monna

Botankanye – Monna

Tema ya 1

Temana ya 1

(Ke ka tšatšanahubala, dihuswane di šetše di dikologa mašaka a tšona mola dikgomo, dipokolo le dipere di bonala di sa le kgojana, di thuntšha lerole, di gapša ke badišana, di lebile mašakeng a tšona. Gare ga bašemane go na le Ditshere yoo a bonalago a le bodutwana. O tshwenyegile, o bone tšeo a sa tlwaelago go di bona, gomme go yena go buša tlalelo le thabo. Yena o gopotše go yo botšiša rakgolo wa gagwe ka ga semaka seo a se bonego mosegare.)

Ditshere: (O šošobane, o šunyaletše ka lebaka la malatswa ao a mo swerego wa matongwatongwane.) Rakgolo, gape lehono ga se ka kwa gabotse kua madišong.

Lehlanye: (O makatšwa ke seo a se kwago, gomme o botšiša setlogolo ka letšhogo.) Batamela, mpotše seo se go tshwentšego mosegare gona kua šokeng, laodiša, thekga ditho.

Ditshere: Lehono Mmangolwane e hlwele e sa fule le dipudi tše dingwe. E be e no lla, e rarela le mehlare, e robala, e tsoga, nke e longwa ke seboba.

Lehlanye: (O a kwešiša, o a sega. O araba setlogolo le go se tshediša mahlokong.) Moisa tena Ditshere! O ra gore ga se wa lemoga ge Mmangolwane e be e duša nako ye ka moka?

Ditshere: Ga se ke bone selo rakgolo. Ke bona e nonne, e phadima e bile e tagile mmala le gona e bonala e godile.

Lehlanye: Agaa! Ka moso ge o bona pudi e le bjalo, gagolo sethojana, o tsebe gore ke nameru, e rwele putšane mo mmeleng wa yona.

Ditshere: E be e llela eng? E be e tšhaba eng mosegare ka moka?

Lehlanye: Maloba mola ke re e tla ke go hlomole mootlwa, gomme o gana o be o tšhaba eng?

Ditshere: Ke be ke šia ge o be o tlile go nkweša bohloko ge o o ntšha ka mo lenaong la ka.

Lehlanye: O nepile. Mootlwa o boa ka ntho, ka ntle le ntho, o ka se tšwe lenaong, gomme ntho ya go hloka bohloko ga e gona.

Ditshere: Ke a kwa, ga ke kwešiše le gatee. A ke re re bolela ka pudi, ga re bolele ka mootlwa le bohloko bja ntho? Lehlanye: Monna o hlalefile. Pudi ye ya geno e be e le bohlokong bja ge putšane e be e nyaka go tšwa mo go yona, bjalo ka wena ge o be o lla ge mootlwa o ntšhwa lenaong la gago maloba.

Ditshere: Ke a kwešiša fela ga ke kgotsofale ka gore go šetše go tswetše diesela a tše pedi gonabjale, gomme ke se ka kwa mokgoši wa sello sa e tee ya tšona. Go tla bjang?

Lehlanye: Aowa, esele e swana le nku. E na le sephiri, ga e nyake go kwewa goba go bonwa ke motho ge e tswala. Ge e ekwa bohloko, e a tloga, ya sepelela thokwana, ya ithobalela fase, gomme ya kwela bohloko teng, ya kgotlelela go fihla ge ngwana wa yona a goroga. Le motho o bjalo, re no bona lesea le le gona, fela re se ra kwa sello sa mmagolona.

Ditshere: Bjale gona ke wele pelo, ke kwešišitše, ke bile ke a leboga.

Lehlanye: Ka mehla o fele o lemoga gore diphetogo tše ntši tša mohola go motho bophelong, gantši di etwa pele ke bohloko, kgakanego, dintwa, diphapang, mahu le tše dingwe tša go se tlwaelege.

Ditshere: Rakgolo, anke o mphe mehlala e se mekae go diphetogo tšeo o di tsebago di ile tša etwa pele ke bohlokohloko bophelong.

Lehlanye: Koma e bohloko, fela bonna bjona bo bose kudu, go bala dipuku ebile o nagana o šitwa ditlhahlobong go bohloko, eupša tšwelelo le yona katlego, di bose go feta le lona lemapo la nose.

Ditshere: Ao! Ke tše ntši rakgolo, di tloge di nyaka ke tlile le dithaka tša gago gomme le wena o na le mogwera wa gago gore re thinthe nkgašana.

Lehlanye: (O ikwa a phethile mošomo wo mogolo, o bile o lebala setlogolo, o fetša a nnoši.)

Ke mo go tlago nna Lehlanye le letala. Le letalatala talare ya Botšeakganyana.

Nna nkego ke molaka sellišadikgalabje. Ke tlogego ke palela baji ba patšetala.

Ba rego ba enwa segagolamafahla thothotho ya ke ba nwa meetse a mokgako lapeng.

Ke mohlakaume, ga ke morulana lešakeng la morwa’ Modiše wa Dihlašana tša koma nna ga ke raše, ke a fulwa gaLeganabatho Ke tšhaba go hlobodišwa marega a buša,

Ka šala ke ikgonere ke se ngwajana,

Ke Lehlanye ga ke hlanye, ga ke hlantšhe.

Seširo

Temana ya 2

(Ke mosegare wa sekgalela, Lehlanye, Thakgole le Botankane ba dutše kgorong, go bonala go batamela Morutiši Namele le Theepe.)

Namele: (O tlaletšwe, o lebelela kua le kua o a tamiša o bile o bolelela fase pele ga banna.)

Banna: (Ba mo fetola ka moka, gomme Thakgole o botšiša morutiši ka tša masa le matsogo.)

Thakgole: Re gona, re ka ra lena Babinatau, re sa lebale go le botšiša tša mešomong ya lena.

Theepe: Re gona le ge re bina tlepane re le banna.

Thakgole: O bolela dife monna? O a re tšhoša ka gore matšatši lefase le eme ka maoto.

Lehlanye: (O ba tsena ganong.) Monna Theepe, o ra gore ga o tsebe ge lehono barutiši ba rongwa ke barutwana, ba laolwa ke bona ba bile ba sa šie go ba iša diatla?

Botankane: Aowa monna Lehlanye! Efa bana ba gago nako ba re fe seo ba se tletšego.

Theepe: Ke a leboga Mokwena. Re romilwe ke hlogo ya sekolo go le tsebiša gore morwa wa Lehlanye wa mafelelwana o šetše a swere beke ya bobedi a sa bonale sekolong, gomme o nyaka go kwa ge eba motswadi o tseba eng ka ga ngwana yoo na?

Lehlanye: Mafefo! O re hlogo ya sekolo o reng? Gape nna ke tseba ge Tlhakolane a romilwe ke sekolo le dithaka tša gagwe Tshwane go emela sekolo lekgotleng le legolo la Nanarisi.

Theepe: (O thoma a sega, gomme o a homola, o tšwela pele ka polelo.) Ke therešo rragorena, ngwana yoo ga se yena fela a sego sekolong. E tloge e le ba mmalwa.

Thakgole: Ke tšeo Mohlakwana tša morwago yoo o tsebago a romilwe Tshwane.

Lehlanye: Ke a kwa. Ke sa gakgametše ge ke le mo thaka. Ga ke tsebe gore ke reng. Sa ka nka botšiša gore barutiši ga ba tsebe Nanarisi na?

Namele: Ke holofela gore o a tseba gore ge o re Nanarisi o šupa eng. Lekgotla leo o bolelago ka lona ga se lona. Nanarisi ke bana bao ba kgethwago ke barutwana ba bangwe dikolong tše di amanago le barutwana, dikganyogo, dinyakwa le mathata a bana ba sekolo se se itšego.

Lehlanye: Morutiši, a o nyaka go mpotša gore sekolo se sengwe le se sengwe se na le Nanarisi ya sona?

Theepe: Go no ba bjalo, eupša e sego dikolo tša tlase tša boTlhakolane.

Botankane: Banna ba gešo matšatšing a lehono bana ba belegwa ba metše meno a mohlagare, ba sepela, ba bile ba phala le matswiana a kgogo.

Lehlanye: Wena ga o bolele selo, o kgeba segošane sa maphoroma. Nna ke a lla, wena o bolela ka mafotwana a dinonyana ge a lla le ge o tseba gore le ona ga a lle, a a tswinya.

Namele: Ga e je e šie marapo Tubatse, nna ke bona a re fa seswantšho se se lebanego gobane lehono re kopana le bana ba rena mahung moo re tsebago ngwana a sa ye. Bjale ge go iwa felo tsoko ka mogofe wa bjana gona go tla pala eng?

Thakgole: O sa bolela na! A ke re maabane re be re sa bolela le yena yo Lehlanye ka taba ya morwedi wa Madipa yo a sa imelwago ke ditlolamolorana, ge a letše malalatle felo fa go sa tsebjego ke motho.

Botankane: A ke botšišeng mo. A bjale ka gore tatagwe šo ga a tsebe selo, o tseba fela ka kopano ya bofora Tshwane, go tla dirwa eng?

Namele: Ga se re tliše molato bakgalabje. Aowa, hlogo ya sekolo o nyaka bohlatse fela batswading gore a kgone go tsebiša ba Kgoro ya Thuto ka go se bonale ga bana sekolong.

Thakgole: Aowa, monna yoo wa batho ke modiši wa potego. O swanetše go tsebiša beng ba lešaka le beng ba dikgomo tšeo di fišitšwego gore ka moso ge phiri e bolaile mamane ao nageng ba se makale.

Botankane: Ke holofela gore o tšea ka tsebe gomme o tla begela mmagoTlhakolane gabotse ka taba ye, ke ra thagetala Lehlanye.

Lehlanye: (Mahlahlana ale a mothamagane a hlahlamologile, a mo tlogetše, o tonya la serame mesong.) Ke a kwa le ge pelo ya ka e šetše e kwala mafiša. Ke tla leka go ba fa yona senna ka gore le a ba tseba basadi, ngwaneng, ke dipudi puleng ya mohuhwana. (Barutiši ba a sepela, go šala Lehlanye, Thakgole le Botankane kgorong, gomme Botankane o ba bula melomo ka morago ga nakwana.)

Botankane: Lehlanye, ke sa go nyatše hle mogolle. A e lego yo Tlhakolane ke ofe wa bana ba ba gago ka moka?

Thakgole: (O kwele ka pela, gomme o fetolela Lehlanye.) O a mo tseba. A ke re ke mošemane yola wa go ema ka maoto, wa senatla, ra go mo hwetša mola Tshelagape maloba, gomme ka go tsebiša yena?

Botankane: (Bjala bo mo tsene hlogong.) Oo! ke a mo gopola. A ke re o ra yola o rego batho ba be ba re: Lehlanye o tšo gapa kgomo le namane, mola a tseba tlhaba e hlabantšha batho, e ba hlalanya, e hlakantšha hlogo?

Thakgole: Bjale o boletše ye kgolo ya go rona kgoro ye ya Thulare. Tše o di bolelago tše ke tša bona bagaditšong, bafefa le baferehli ba motse wo ka moka.

Botankane: A di ye uwe hle, ke kwele mong wa ka, nka se sa boeletša hle.

Thakgole: A wena mohlomphegi Lehlanye a yo morwago go bolelwago ka yena o mphatong ofe? A maitshwaro a yo morwago a sa go kgahla?

Lehlanye: (O befetšwe, o nyamile, o gakanegile o bile o itoma leleme ge a bolela.) O ra . . . Tlhakolane . . . Tlhakolane o no ba mohla- kola . . . fela o a katana ka ge a le mphatong wa bohlano lenyaga. Mo . . . mo . . . mo . . . la a na le lesomehlano la mengwaga.

Botankane: Ga di tshwenye tšeo, tabakgolo ke go se be ga gagwe sekolong mola a godile e le monna. Gape ngwana wa lesomepedi la mengwaga mehleng yeno o mo mphatong wa boselela.

Lehlanye: Banna ba gešo a re di tlogeleng, kgomo e wetšwa ke namane. Le nna ke seo se ntebanego. Bana ba lehono ba bona seo rena ba batala re sa se bonago goba re šiago go se bolela goba re šetšego re se tlwaetše moo re sa kgonego go bona bošaedi, bobe goba gona go re timetša ga sona.

Seširo

Temana ya 3

(Ke la ka moswane, kgoodi e aparetše naga, go fokafoka moya wa go amoga motho ditšwaro, ga go kwale selo, go ile tuu! Ke Lehlanye a nnoši a kokobanego kgorong, dikgopolo tša gagwe ke mabilu ao gare ga ona hlapikgolo go thalago Tlhakolane.)

Lehlanye: Ge nka be ke tseba moo rragoTlhakolane a lego ntshe, ke be ke tla ya go mo kgopela gore a mphelesetše lebitleng la badimo ba gabo. Bothata ke gore nka se botšiše mmagwe, ka gore o tla re ke a mo kodutla ka ge Tlhakolane ke tseba e le tlhaba mo lapeng la ka. Tšhelete ga a sa e kgopela, o fo tšea, dihuswane o di rekišetša boradinama ineng la ka; ga a sa dula le rena ra swara mehlamo ya lehono le maloba. Ruri! mahlale a ja mong ke therešo, ke bakile mahlale ka nyala mmagwe.

Namele: (O bona melomo ya Lehlanye e emaema, monwana o šupašupa, gomme o lemoga gore o bolela a nnoši a sa le kgojana. O a mo tamiša gore a tlogele polelo ya gagwe.) Tama! Ke dumediša wena Tubatse.

Lehlanye: (O a phafoga, gomme o dumela a sa lebelele gore o lebiša mang.) Ke rena re rego a rena ke ao.

Namele: Ke nna morutiši Namele ke re ke fete ke go begela gore morwago o letše a gorogile le gore re yo kwa ditaba tša bona ge re ilalo kua sekolong.

Lehlanye: Ke ile le megopolo monna wa gešo, le go go bona ga ka go bona ge o batamela fa. Ditaba tša bona di reng monna Namele? Namele: Ga se ke di kwe gabotse, ke kwele nke ba re bašemane le banenyana ba letše ba le kua go hlogo ya sekolo go mo fa phaphathi ya pampiri. Hlogo le yena o rometše lentšu go barutiši ka moka gore re tsogele sekolong.

Reviews for Di Šitile Phaahle

[Semakane Mokalapa · Rating: 5 out of 5 stars]

It clearly reflects what's going in schools and leadership to confront such issues head on.